Vsi, ki imate v svojem gozdu posebno kvalitetna drevesa - predvsem hraste - imate znova možnost svojo hlodovino poslati na dve dražbi kakovostnega lesa. V Slovenj Gradcu bo že devetnajsta, v nam bližji Gornji Radgoni pa tretja po vrsti.Če razmišljate o tem, da bi svoj les poslali na dražbo, boste morali pohiteti in se posvetovati z vašim revirnim gozdarjem, ki vam bo primerna drevesa odkazal. Seveda je dobro počakati na nekaj dni zmrzali in drevesa podreti takrat, a če glede na vremenske spremembe v zadnjih letih to ne bo mogoče, bo vendarle dobro drevesa posekati do konca decembra ali najpozneje v začetku januarja 2025, saj bodo oboji organizatorji dražb hlode zbirali samo januarja.
V Slovenj Gradcu bo zbiranje hlodovine potekalo od 3. do 18. januarja, od 27. januarja do 7. februarja bo ogled za kupce in zbiranje ponudb, 7. februarja bo odpiranje ponudb, dan odprtih vrat dražbe pa bo 27. februarja.
V Gornji Radgoni bodo hlodovino zbirali med 6. in 28. januarjem, ogled za kupce in zbiranje ponudb bo od 3. do 14. februarja, 14. februarja pa bo tudi javno odpiranje ponudb. Dan odprtih vrat radgonske dražbe, ki jo organizira Gozdarstvo Gornja Radgona, bo 21. februarja.
Trg lesa trenutno sicer ni najbolj optimističen, cene tudi kakovostne hlodovine so v primerjavi z letom nazaj padle, nižje pa je tudi povpraševanje po večini drevesnih vrst razen po hrastih. Za te je pri kupcih še vedno precej zanimanja.

J.P.

V petek, 29. novembra smo se člani Društva lastnikov gozdov Prekmurja zbrali še na zadnjem dogodku, ki smo si ga zastavili s programom za letošnje leto. Skoraj štirideset se nas je zbralo pri Cimeštru v Kovačevcih na predavanju o varnosti dela v gozdu in na poznejšem tradicionalnem zaključku leta.
Skrb za varno delo v gozdu mora biti vedno na prvem mestu, bi lahko na kratko povzeli to, kar sta zbranim v uri in pol ob ogledu poučnih filmov povedala naša člana in obenem inštruktorja za varno delo z motorno žago Zdenko Bukovec in Jože Cigan. Začeti se mora že ob pripravah doma, ko moramo pregledati ustreznost opreme in poskrbeti, da je naša motorna žaga dobro vzdrževana in z delujočimi varnostnimi deli, kot so zavora verige, zadrževalec verige in drugo.
Pri samem delu v gozdu pa so osnovna pravila, da v gozd ne gremo sami, da tam ni prostora za alkohol in da pri podiranju drevja, kleščenju in prežagovanju hlodov upoštevamo pravila o vanem umiku in o upoštevanju napetosti lesnih vlaken. Za vse, ki tega dela niso vešči, je bolje, če poiščejo izkušene izvajalce, ki jih je tudi v Prekmurju že kar nekaj, če pa nameravajo v svojem gozdu delati sami, pa je dobro, če se udeležijo katerega od tečajev za delo z motorno žago, ki jih občasno organizira Zavod za gozdove Slovenije in ki so včasih tudi brezplačni. O predvidenih tečajih Zavod zainteresirane obvešča na svojih spletnih straneh.
J.P.

Zavod za gozdove Slovenije s partnerji tradicionalno organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 13 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 39 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno.

Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni je bilo v sklopu dneva gozdarjev in lastnikov gozdov že 24. tradicionalno državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki se ga je udeležila tudi ekipa tekmovalcev iz naše območne enote Zavoda za gozdove v sestavi Primož Sukič, Darko Rudolf in Borut Heric.

Med posamezniki je bil najboljši Klemen Mazej iz Območne enote Nazarje, drugo mesto je osvojil Matija Brožič iz Območne enote Sežana, tretje mesto pa je zasedel Dani Avbreht iz Območne enote Nazarje.

Ekipno je zmagala ekipa iz Območne enote Nazarje, ki so jo sestavljali Klemen Mazej, Dani Avbreht in Miha Kaker. Drugo mesto je osvojila ekipa Območne enote Tolmin, v sestavi Tadej Rupnik, Miha Tominec in Marko Žgavec, tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote Ljubljana, ki so jo sestavljali: Uroš Šuštar, Nejc Močnik in Mihael Brlec. Naša ekipa, torej ekipa Območne enote Murska Sobota, je med trinajstimi ekipami zasedla dvanajsto mesto s skupno zbranimi 3.660 točkami. Najboljši je bil Primož Sukič na 18. mestu s 1.514 točkami, Borut Heric je bil petintrideseti s 1.087 točkami, Darko Rudolf pa sedemintrideseti s 1.059 točkami.

Murskosoboška enota Zavoda za gozdove Slovenije je v sodelovanju z občino Križevci pri Ljutomeru danes na kasaškem dirkališču v Križevcih organizirala že štiriindvajseto izbirno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Pomurja.
V vročem poletnem dopoldnevu se je v šestih tekmovalnih disciplinah med sabo pomerilo petnajst prijavljenih tekmovalcev in med njimi se je najbolje odrezal naš član Primož Sukič. Na drugo mesto se je uvrstil Dejan Maršič, tretji pa je bil Borut Heric. Ti trije bodo skupaj z rezervnim tekmovalcem, četrtouvrščenim Antonom Gjergjekom tvorili pomursko ekipo na letošnjem državnem sekaškem tekmovanju lastnikov gozdov Slovenije avgusta na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
J.P.
Več fotografij v Fotogaleriji

V nedeljo, 9. junija se nas je sedemindvajset članov društva zbralo na tradicionalnem društvenem pikniku v piceriji Cimešter v Kovačevcih. Gospodar picerije in tudi naš član Martin Žekš nas je skupaj z ostalimi člani svoje družine razvajal z dobrotami iz njihove kuhinje.
Da pa ne bi ostali samo pri jedači in pijači, smo se nekateri člani bolj za šalo kot zares pomerili tudi v obračanju meča na motorni žagi in v natančnem metanju podkev. Do poznega popoldneva, ko se je piknik končal, pa je bilo tudi veliko časa za pogovore o naših skupnih temah - gozdu, delu v gozdu, o opremi za gozdarjenje in še o čem.
J.P.

Letos smo se v društvu prvič odločili za daljšo, tridnevno strokovno ekskurzijo. Žal se je je udeležilo veliko manj članov, kot je sprva kazalo, a vseeno nas je v zahodno Srbijo na območje Zlatibora odpotovalo enaindvajset.
V petek, 24. maja smo si najprej ogledali lesnopredelovalni obrat Gorštak v Braneškem Polju, kjer nam je proizvodnjo prijazno razkazal sam direktor Zlatko Teslić. Podjetje je naslednik velike žage in predelovalnice lesa iz socialističnih časov, po stečaju je prešlo v zasebne roke, sedaj zaposluje okrog 70 ljudi in letno predela ogrog 15.000 kubičnih metrov lesa iz okoliških gozdov. Proizvajajo žagan les, polizdelke, manjše lesene hiške in lesne pelete. Popoldne smo si ogledali še muzej na prostem v vasici Sirogojno, ki je sicer v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja zaslovela predvsem po ročno pletenih izdelkih iz domače ovčje volne.
V soboto dopoldne so nas v Zlatiboru sprejeli Uroš Nešević in Žarko Pantović iz uprave Naravnega parka Zlatibor in revirni gozdarski inženir Nebojša Dragović iz državnega podjetja Srbijašume. Ogledali smo si tipičen zlatiborski gozd, v katerem prevladujeta rdeči in črni bor. V Srbiji je sicer 2,2 milijona hektarjev gozdov, gozdnatost države je 34 - odstotna, več kot polovica gozdov je v državni lasti, zasebno lastništvo pa je zelo razdrobljeno in neurejeno. Po besedah Nebojše Dragovića zaradi neurejenih lastniških razmerij z zasebnimi gozdovi pogosto nihče ne gospodari. Z državnimi gozdovi sicer gospodari JP Srbijašume, ki pa nima svojih izvajalskih zmogljivosti in dela oddaja z javnimi razpisi.
V nadaljevanju nam je Uroš Nešević iz uprave NP Zlatibor (tudi slednja spada pod JP Srbijašume) predstavil to zaščiteno območje, ki obsega skoraj 42.000 hektarjev površine. Narava je na tem območju še dobro ohranjena, poleg divjadi tu živijo tudi zveri, kot sta volk in medved, posebna naravna zanimivost je slap v vasi Gostilje, ob katerem je urejena tudi učna pot o divjih orhidejah. Na tem območju jih namreč na naravnih rastiščih še vedno uspeva šestindvajset vrst. Sicer pa se čuvaji, zaposleni v tem naravnem parku, vse pogosteje srečujejo s kršitvami, kot so vožnja z vozili v naravnem okolju, divja ali okolju in tradiciji neprimerna pozidava in podobno.
Popoldne smo se popeljali še z gondolsko žičnico iz središča mesta Zlatibor do vrha Tornik. Žičnica je z devetimi kilometri menda najdaljša tovrstna žičnica v Evropi.
V nedeljo smo obiskali še Kusturičin Drvengrad v Mokri Gori in se popeljali s tamkajšnjo turistični atrakcijo, ozkotirno železnico Šarganska osmica.
Vsi udeleženci so bili nad ekskurzijo navdušeni, zato upajmo, da bo v prihodnje več zanimanja za ta del našega letnega programa dela.

predsednik DLGP
Jože Pojbič

V petek, 8. marca se je okrog petnajst naših članov organizirano udeležilo dneva odprtih vrat dražbe kakovostnega lesa, ki jo je že drugo leto zapored v sodelovanju s Pomurskim sejmom in Zavodom za gozdove v Gornji Radgoni organiziralo podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona. To je bilo skupaj z ogledom razstavljenih kosov tudi naše prvo letošnje strokovno izobraževanje.
Direktor Gozdarstva Stanko Rojko je dejal, da z organiziranjem dražbe za severovzhodni del Slovenije nikakor ne nameravajo konkurirati že dobro uveljavljeni dražbi z dosti daljšo tradicijo v Slovenj Gradcu, da pa se jim zdi prav, da del kakovostnih hlodov iz Pomurja in Štajerske najde kupce tu, ne da bi bilo treba les prevažati tako daleč in tako povečevati ogljični odtis dogodka in zviševati stroške, ki jih morajo kriti prodajalci.
Letos so lastniki na radgonsko dražbo pripeljali dvakrat več hlodov kot na lanskoletno, prvo dražbo: kar 1440 kosov je bilo na ogled in naprodaj, največ je bilo hrasta doba, najvišjo ceno po kubičnem metru je z 2259 evri dosegel prav hrastov hlod. Ker je bil hlod dolg 6,5 metra in debel skoraj 80 centimetrov, je skupno meril 3,19 kubičnega metra in je lastniku skupno prinesel izkupiček v višini 7.206,21 evra.
Prodanih je bilo nekaj čez devetdeset odstotkov vseh ponujenih hlodov, kupci niso kazali zanimanja za iglavce in za maloštevilne kose domačega oreha.
Za naše člane pa je direktor Rojko poudaril, da je pri krojenju kakovostne hlodovine najbolje puščati kose, dlge najmanj tri metre plus nadmera deset centimetrov, naslednja priporočljiva in največ kupcem zanimiva dolžina pa je pet metrov plus nadmera. Rahla enkratna ukrivljenost hloda ni velik problem, večja težava je dvojno srce ali ekscentričnost sredice. Poudaril je tudi, da je potrebno očistiti oziroma obrezati čela, da se jasno vidi struktura prereza lesa.
J.P.

V petek, 1. marca smo v piceriji Cimešter v Kovačevcih opravili redno volilno skupščino našega društva. Dobra udeležba 43 starih in novih članov je bila potrditev, da se je delo v društvu znova oživilo.
Od lanskoletnega programa dela ni bila uresničena le ena točka - obisk dneva odprtih vrat dražbe kakovostnega lesa v Slovenj Gradcu. Sicer pa smo izvedli dve strokovni delavnici, tradicionalni ju nijski piknik in strokovno ekskurzijo na sejem in prikaz gozdarske mehanizacije Austrofoma v Avstriji.
Člani so na skupščini ponovno izvolili dosedanje vodstvo in člane organov za naslednji triletni mandat. Predsednik bo tako še naprej Jože Pojbič, podpredsednika Dušan Balaško in Valter Gomboc, tajnik Jožef Cigan in blagajnik Daniel Zorko.
Program dela za letos bomo začeli uresničevati že v petek, 8. marca z obiskom dneva odprtih vrat dražbe kakovostnega lesa v Gornji Radgoni, kjer bomo pod vodstvom direktorja Gozdarstva Radgona Stanka Rojka imeli tudi izobraževanje o kakovosti lesa, o krojenju hlodov ter o napakah pri krojenju.
V nadaljevanju bo od 24. do 26. maja strokovna ekskurzija na območje Zlatibora v zahodni Srbiji, 2. junija bo društveni piknik pri Cimeštru v Kovačevcih, novembra pa bo druga strokovna delavnica o varnosti dela v gozdu z zaključkom leta.

V torek, 26. septembra smo uresničili še eno točko letošnjega programa našega društva, strokovno ekskurzijo na sejem gozdarske opreme in gozdarstva v naravnem okolju Austrofoma. Sejem, ki ga avstrijska kmetijska zbornica skupaj z  družbo Avstrijski državni gozdovi organizira vsaka štiri leta, je bil tokrat v državnih gozdovih ob smučarskih progah smučišča Stuhleck pri Spitalu ob Semmeringu na avstrijskem Štajerskem.
Zaradi skromne udeležbe - na ekskurzijo je šlo devet naših članov - in zaradi nižanja stroškov smo se pridružili ekskurziji, ki jo je za svoje sodelavce in partnerje organiziral Franc Kreft, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Sejem je bil sicer prikaz najnovejše mehanizacije za delo v gozdu od traktorjev, gozdarskih prikolic, pa do forvarderjev in gozdarskih žičnic. Vsa mehanizacija je v gozdu ob sejemski peš poti tudi delovala in obiskovalci smo si lahko ogledali učinkovitost in načine delovanja posameznih strojev in naprav. Prikazana je bila tudi oprema za primarno predelavo lesa, Avstrijci pa so v posebnem delu sejma predstavljali tudi sistem izobraževanja za gozdarske poklice. Kot posebnost in redkost, namenjena posebno občutljivim in zavarovanim gozdovom, je bilo prikazano tudi spravilo lesa s konji.

V nedeljo, 25. junija smo pri piceriji Cimešter v Kovačevcih prišpravili naš tradicionalni društveni piknik. Okrog dvajset članov in njihovih družinskih članov je s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami razvajal naš član in šef picerije Cimešter Martin Žekš. Na pikniku pa nismo samo sedeli, pili in jedli, ampak smo se razgibali in razvedrili tudi ob dveh spretnostnih igrah. Prva, obračanje meča na motorni žagi, je bila tipično gozdarska, v njej pa se je najbolje odrezal Drago Abraham. V drugi, natančnem metanju podkev pa je bil zmagovalec naš novi član Ernest Časar. Slednji je za dobro voljo pozneje tudi raztegnil meh svoje frajtonarice.