Sodobna gozdarska tehnologija prodira tudi v Pomurje

ponedeljek, 19.04.2010

Na dvanajst hektarjev veliki gozdni parceli ob Muri pri Razkrižju, na kateri so lanskoletna neurja skoraj povsem podrla nasad topola, je bilo pred kratkim mogoče prvič v Pomurju videti način spravila lesa za energetsko rabo s pomočjo zabojnikov oziroma kontejnerjev. Podrt in do poti pospravljen les so z velikim sekalnikom na kamionu sekali in spravljani neposredno v zabojnik na traktorski prikolici. Ta je zabojnike vozil do kamionskega obračališča, kjer so jih preložili na kamione in odpeljali k naročnikom. Le tako je bilo mogoče razmeroma hitro pospraviti in do kupcev odpremiti okrog 1.600 kubičnih metrov lesa. Podobno tehnologijo je v zasebnih gozdovih v Pomurju seveda težko uporabljati, saj so parcele tukajšnjih zasebnih lastnikov majhne in razdrobljene in se uporaba tako zmogljive tehnike ne izplača. Mogoče bi jo bilo uporabiti edino, če bi se za to dogovorilo več lastnikov na istem območju.

Cene lesa so še vedno nevzpodbudne

petek, 16.04.2010

Čeprav je bilo mogoče pred kratkim v časopisih zaslediti podatek, da se je celuloza kot osnovna surovina za papirno industrijo v zadnjem letu dni močno podražila in da so zato slovenski proizvajalci papirja v dodatnih težavah, se ta dvig cene celuloze ni odrazil na cenah celuloznega lesa na slovenskem trgu. Te so že več kot eno leto skoraj enake in pri nas, v Prekmurju, znašajo za mehke iglavce na kamionski cesti okrog 22 evrov za kubični meter. Podobno je tudi s cenami lesa, namenjenega mletju za lesno biomaso. Pri teh kupcih je cena za kubični meter med 20 in 21 evri, prav tako na
kamionski cesti. Za oboje je seveda pomembno, da je lesa dovolj velika količina, da se splača ponj priti s kamionom, zato je dobro, da se lastniki, ki imate manjše količine manjvrednega celoluznega lesa ali lesa za sekance na istem območju, med sabo dogovorite in združite svoje količine. Tako boste svoj les lažje prodali.
Podobno priporočilo velja tudi za kakovosne sortimente lesa, saj po dva ali tri hlode kupci ne bodo pošiljali tovornjaka. Tudi za kakovostni les cene trenutno niso ravno vzpodbudne, za hrast so na primer v zadnjem letu dni padle tudi do 30 odstotkov. GG
Murska Sobota hrast za žago odkupuje po 70 do 120 evrov za kubični meter, furnirske hlode pa do največ 200 evrov za kubični meter.

Klopi se že prebujajo

torek, 13.04.2010

Z Zavoda za gozdove Slovenije v času,ko se bo zaradi vseslovenske čistilne akcije in zaradi vse bolj pomladnega vremena v gozd podalo veliko ljudi, takole opozarjajo na nevarnost klopov, ki je ne kaže prenapihovati:

Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša “zver” pri nas. Nekateri si zaradi klopov ne upajo več v gozd. Pretiran strah je odveč, potrebna pa sta previdnost in ustrezno ukrepanje. Zahajanje v območja, kjer je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in to iz več razlogov:
- ker niso okuženi vsi klopi,ampak le manjši del;
- ker pride do okužbe redko,tudi če nas vbode okužen klop;
- ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.

Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z enostavnimi ukrepi še zmanjšati:
Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. Dobro zaščito nudijo odvračala ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo morebitne klope. Po možnosti se tudi oprhamo in zamenjamo oblačila. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako odtrgamo. Rilec in del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo v prvih 24 urah, je možnost okužbe manjša.


Informacije:
Darko PRISTOVNIK (041 657-789)
Darko.Pristovnik@zgs.gov.si

Umrl pri podiranju drevja

Žal smo bili znova priča smrtni nesreči pri delu v gozdu tudi v naši pokrajini. V petek, 27. marca se je v gozdu pri Tropovcih smrtno ponesrečil 59 - letni moški, ki je tega dne pomagal pri podiranju drevja in cepljenju polen. Ponesrečeni je s še enim moškim s traktorskim cepilcem cepil polena, medtem ko je tretji moški podiral drevje. Ko je žagar prežagal drevo in je to začelo padati, je 59-letnik stopil od traktorja v smer, kamor je padalo požagano drevo. Vrh krošnje ga je zadel in podrl na tla, tri ure zatem je umrl v murskosoboški bolnišnici.
Ob tem dogodku moramo znova opozoriti na to, kar v našem društvu vedno znova ponavljamo: delo v gozdu je nepredvidljivo in nevarno, zato ga ne smemo jemati zlahka. Zaščitna sredstva - čelada, zaščitne hlače, škornji in rokavice - niso samo nepotrebna in draga navlaka, ampak rešujejo življenja. Nesrečni moški v Tropovcih pri svojem delu ni uporabljal nobenega zaščitnega sredstva. In morda bi mu prav čelada, če bi jo imel in uporabljal, rešila življenje.

Da bi se izognili nesrečam pri delu v gozdu, je dobro, da se vsi, ki se odpravljajo na takšno delo, seznanijo z osnovami varnega dela z motorno žago in drugimi stroji. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s srednjo gozdarsko šolo iz Postojne vsako leto organizira tečaje varnega dela z motorno žago in varnega dela s traktorjem v gozdu.
V OE Murska Sobota bodo letos tečaji predvidoma:
dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago:
6. in 7. septembra 2010
22. in 23. novembra 2010
29. in 30. novembra 2010
2. in 3. decembra 2010
šesturni tečaj varnega dela s traktorjem v gozdu:
17. septembra 2010

Vse informacije o tečajih dobite pri vodji OE Murska Sobota Štefanu Kovaču na telefonski številki 02/53-49-500.

Če bo dovolj zanimanja med člani Društva lastnikov gozdov Prekmurja, bomo tečaj po ugodnejši ceni letošnjo jesen organizirali tudi sami.

Strokovna ekskurzija

Junija 2009 smo pripravili redno letno strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki in čebelarsko gozdno učno pot pod Kamplovim hribom pri Litiji.